Je prihodnost Akcijskega načrta pod vprašajem?

LJUBLJANA, 9.8.2018

Je prihodnost Akcijskega načrta pod vprašajem? 

S strani LMŠ in morebitnega mandatarja g. Marjana Šarca je prišla v javnost informacija, da se razmišlja o ustanovitvi treh novih ministrstev in sicer za digitalizacijo, energetiko in regionalni razvoj. In kaj to pomeni za digitalizacijo procesov v gradbeništvu?

Spomnimo
Zahvaljujoč zavednim strokovnjakom iz gradbenega sektorja, ki delujejo pod okriljem združenja siBIM, je bil izdelan »Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji« (v nadaljevanju Akcijski načrt). Sedanja vlada sicer Akcijski načrt podpira, a je glede sprejetja dokumenta zelo skopa z informacijami, saj je jasno, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do menjave stolčkov. Kljub temu upamo, da bo nova  vlada uresničila ustanovitev novega Ministrstva za digitalizacijo in podprla izvajanje Akcijskega načrta.

Ne glede na trenutno in bodočo politično realnost si bo siBIM pri nosilcih oblasti prizadeval za dosledno izvajanje Akcijskega načrta, ki ga je izdelala skupina več kot 10 slovenskih strokovnjakov iz področja grajenega okolja (gradbeništvo, geodezija, arhitektura, IT), ki se dnevno srečujejo z vse večjo potrebo po integraciji BIM-procesa v obstoječe in nove projekte.

Napovedi in realnost
V kolikor se bodo napovedi za tovrstno ministrstvo uresničile, je pomembno, da se v aktivnosti priprave zakonskih aktov in predlogov vključijo tudi strokovnjaki iz gradbenega sektorja, saj gre za panogo, ki je v samem vrhu slovenskega gospodarstva. Z vpeljavo poslovnega modela, ki vključuje BIM v sistem javnega naročanja gradbenih projektov, smo le korak oddaljeni od konkurenčnosti tudi na širšem področju EU. Gradbeni stroki bo prav to omogočilo tehnološki razvoj in razvoj kadrov, ki so  nujno potrebni za stabilno poslovanje.

LMŠ stališča do digitalizacije gradbeništva
S strani Slovenskega združenja za informacijsko modeliranje v gradbeništvu, smo stranki LMŠ poslali nekaj vprašanj v zvezi s sprejetjem Akcijskega načrta uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v RS. 
Namen priprave in izvedbe Akcijskega načrta je postopno uvajanje uporabe novega poslovnega modela sistema temelječega na BIM-pristopu v vseh segmentih izvedbe grajenega okolja, vključiti deležnike in zagotoviti sodelovanje, ki bo omogočalo uporabo BIM-pristopa na ravni države.

Kje vidi vaša stranka vlogo inženirske stroke in gradbeništva v prihodnosti?
Gradbeništvo je kot izjemno pomembna gospodarska panoga zaradi napačnih odločitev v preteklosti izgubila veljavo, ki jo ima v vsakem razvitem gospodarstvu. Menimo, da bi gradbena panoga morala pomembno vplivati na gospodarska gibanja predvsem v smislu proticikličnega delovanja. Menimo, da se v času močne gospodarske rasti gradbeni sektor ne bi smeli pregrevati z javnimi naročili, v času krize pa bi morali z odpiranjem večjih javnih investicij spodbujati gospodarsko rast. Če pa želimo delati dolgoročno, bi morali izdelati dolgoročne in srednjeročne plane javnih investicij in oblikovati stabilne vire financiranja, ki ne bi bile odvisne od dnevne politike. Investicije bi razdelili po pomembnosti med državne in pokrajinske. Med državne vsekakor spadajo projekti, kot so 2. Tir Koper-Divača, 3. Razvojna os, 4. Razvojna os, gradnja energetskih objektov. Inženirska stroka bi morala prevzeti odgovornost pri dolgoročnem načrtovanju in pri izboljšanju kvalitete svojih storitev.

 Ali vidite gradbeništvo kot strateško pomembno panogo?
Zavedamo se, da je gradbeništvo strateška panoga z velikim multiplikacijskim učinkom na BDP. Zato menimo, da bi morali večjo podporo nameniti domačim družbam, predvsem v smislu olajšav pri konkretiziranju detajlnih referenc, ki jih domače družbe in domača inženirska stroka zaradi napačnih političnih odločitev v preteklem desetletju in pol niso imele v zadnjih letih. Žal so bile slovenske projektantske družbe prepuščene životarjenju, izvajalske družbe pa stečajem in razprodaji opreme, vendar je strokovno znanje v zadnjem desetletju ostalo in na tem bi gradili naš razvoj. Naš namen je doseči kvaliteto opravljenih storitev, vendar na način da izvajalci predstavijo detajlno svojo storitev in opredelijo merljive cilje njihovega dela po katerih bodo plačani, ne pa da se domače izvajalce omejuje z nemogočo referenco npr. gradnje vsaj 10 km železniškega predora v zadnjih petih letih. Tuje družbe pa bodo pobrale dobiček, izvajanje del pa tako in tako prepustile domačim izvajalcem.

Kaj boste naredili, da bomo v Sloveniji dvignili delež gradbeništva v BDP?
Naša naloga je, da gradbeništvu namenimo optimalne delež v BDP na način, da bodo usklajeni vsi parametri, tako potrebe po novih investicijah, vzdrževanju kot tudi moči gradbene panoge za realizacijo načrtovanih projektov. Ob tej usklajenosti moramo zagotoviti tudi konstantne deleže investicij na letnih ravneh ter zagotavljati sredstva za vzdrževanje infrastrukture.

Ali podpirate Akcijski načrt za vpeljavo BIM tehnologije v javne investicije?
Informacijsko modeliranje gradenj je koncept skupnega podatkovnega modela gradnje, na katerem delajo vsi udeleženci pri gradnji. Vsi naj bi v sistem vnašali podatke le enkrat, uporabljali pa bi jih vsi. Ažuriranje sprememb podatkov v modelu različnih deležnikov pri projektu naj bi bilo jasno in pregledno za vse ostale deležnike. Ta koncept je korak naprej in del digitalizacije 4.0, kar vsekakor podpiramo. Žal pa vemo, da ni vse tako lepo, kot se predstavlja. Skupni podatkovni model trenutno ni realnost. Projekte BIM niso prešli dlje od arhitekta, ki je le en projektant v fazi projektiranja. Žal je problem izgubljanja podatkov že v fazi projektiranja, in sicer pri izmenjavi podatkov med različnimi projektanti. Upamo, da se bo standard IFC čim prej razvil do te mere, da bo BIM dejansko koncept skupnega podatkovnega modela in ne le 3D projektiranje, kot je sedaj. Prav tako v fazi izvajanja projekta programi ne pokrivajo učinkovito obračuna, ki je za državo kot investitorja bistvena. Obvladovanje sprememb in terminsko obvladovanje v dosedanji BIM praksi ni bilo namenjeno stroki, ampak le predstavitvam javnostim. Dodatno vidimo tudi težave zaradi nedodelanih baz podatkov pri opredelitvi popisov del, ki se oblikujejo prosto in ne omogočajo primerjave med projekti, niti ne omogočajo odgovora na vprašanje, kakšna je prava cena postavke oz. projekta. Te probleme vaš akcijski načrt naslavlja le bežno ali pa sploh ne, zato menimo, da bi ga bilo potrebno spremeniti.

Kako pomembna bo digitalizacija gradbeništva za vas, če boste sestavljali novo vlado?
Digitalizacija je za nas zelo pomembna, še posebej digitalizacija v gradbeništvu. Vendar želimo gledati sliko projekta kot celoto. Za nas niso pomembni le načrti, izdelani s čim manj napakami, ampak tudi finančno in terminsko obvladovanje investicij. Pri digitalizaciji vidimo, da je potrebno pozornost enakovredno posvetiti tako informacijskim orodjem kot tudi bazam podatkov, na katere se prepogosto pozablja.

Ali boste slovenskim gradbenim podjetjem omogočili nastop na tujih trgih? Za to bodo namreč potrebovali veliko več pomoči pri tehnološkem in kadrovskem razvoju.
Slovenska izvajalska gradbena podjetja bodo seveda deležna tiste podpore, ki jo država lahko ponudi. Ne smemo pa pozabiti, da delujemo na skupnem gospodarskem trgu EU in smo kot taki zavezani spoštovanju pravil, ki so včasih tudi neprijazna. Težko si razlagamo, kaj naj bi pomoč pri tehnološkem in kadrovskem razvoju pomenila. Vsako razvojno naravnano podjetje je odgovorno, da del zaslužka vlaga v razvoj in izobraževanje in ne vidimo razloga, zakaj bi morala biti gradbena podjetja v primerjavi z ostalimi v tem pogledu privilegirana. Menimo pa, da bi morala podjetja za opravljene storitve dobiti pošteno plačilo. To pa lahko storimo le na način, da edino merilo pri izbiri ponudnikov ne bo najnižja cena, ampak da se ponudi državi možnost, da sama izračuna (in ne ugiba) ciljno ceno projekta. Prvi korak k temu je poenotenje popisov del.

Ali boste v napovedanem Ministrstvu za digitalizacijo posvečali pozornost digitalizaciji v gradbeništvu?
Zavedamo se pomembnosti digitalizacije v gradbeništvu. Seznanjeni smo, da obstaja na trgu nekaj informacijskih orodij za obvladovanje projektov in investicij, zato bomo v prihodnosti ponudili možnost zainteresiranim podjetjem in njihovim orodjem, da v praksi pokažejo česa so njihove družbe zmožne in kako koristni so lahko njihovi rezultati. Izvedli bomo nekaj pilotskih projektov, s katerimi bomo ugotavljali, kaj so prednosti in slabosti različnih pristopov in aplikacij. Odprli bomo razpravo o oblikovanju državne projektne pisarne za načrtovanje in vodenje infrastrukturnih projektov državnega pomena.  

Odziv predsednika siBIM
Na odgovore se je, z željo po zbliževanju stališč o digitalizaciji grajenega okolja, odzval tudi predsednik združenja siBIM, dr. Andrej Tibaut.

V imenu Združenja siBIM se zahvaljujem za izčrpne odgovore na naša vprašanja. Namen naše komunikacije je izmejava stališč z vašo koalicijo in promoviranje Akcijskega načrta, ki ga je naročilo MGRT. Vašo koalicijo sestavljajo tudi politiki, ki v trenutni vladi vodijo MGRT, zato se nadejamo učinkovite izvedbe Akcijskega načrta v prihodnjih letih. Vsekakor bi moralo biti uresničevanje tovrstnih strateških dokumentov podprto s strani politike. 
Do nekaterih konceptov BIM-pristopa ste v vašem odgovoru zavzeli kritično držo, zato mi dovolite nekaj dodatnih pojasnil:

  1. Skupni podatkovni model se v aktualnih projektih pojavlja v različnih oblikah, najpogostejša je uporaba skupnega repozitorija projektnih dokumentov  (takšen je bil že projekt Vinarium), slovenska podjetja razvijajo tudi lastne BIM-strežnike, spet druga uporabljajo programsko opremo, ki jih ponujajo globalni ponudniki itd.
  2. Projekti z BIM-pristopom poleg arhitektov vključujejo tudi statike, čedalje pogosteje tudi projektante strojnih inštalacij, nekoliko redkeje pa projektante elektro-inštalacij. Čedalje več upraviteljev objektov želi iz načrtov izdelati BIM-modele.
  3. Obvladovanje sprememb in terminsko obvladovanje v BIM-praksi je mogoče samo, če se BIM-pristop dosledno uporabi že v fazi DGD.
  4. Baza za popis del kot jo imenujete je vključena v Akcijski načrt le, da je predhodno planirana izdelava nacionalnega klasifikacijskega sistema (šifranta), ki bi poenotil poimenovanja in oznake gradbenih elemente (npr. zid) in sistemov sestavljenih iz gradbenih elementov (npr. sistem AB podpornega zidu). V naslednjem koraku je nato možno pripraviti tudi nacionalne gradbene normative ali norme, ki bi se uporabljale v popisih del.

V kolikor boste pri pripravi dokumentov iz področja digitalizacije grajenega okolja potrebovali kakršnakoli dodatna pojasnila ali pomoč smo vam v Združenju siBIM z veseljem na razpolago.
 
S spoštovanjem,
 
dr. Andrej Tibaut
predsednik Združenja siBIM

 

December 2024